Globalni izzivi podnebnih sprememb in dolgotrajna energetska kriza so izpostavili nujnost prehoda na trajnostne energetske sisteme. Z zalogami fosilnih goriv, ki se zmanjšujejo in njihovimi vse bolj škodljivimi vplivi na okolje, je prehod na obnovljive vire energije postal temelj mednarodnih podnebnih in energetskih strategij. V Evropi pobude, kot so Evropski zeleni dogovor, REPowerEU in Nacionalni energetski in podnebni načrti (NEPN), določajo strateške cilje za soočanje s temi izzivi, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, izboljšanjem energetske varnosti in spodbujanjem trajnostne gospodarske rasti (EU Monitor, 2023).
Slika 1. Doseganje 50-odstotnega deleža vetrne energije do leta 2050 (Vir: Ocena učinkov Evropske komisije, 2020; v: (Wind Europe, 2024)).
Med strateškimi cilji je vetrna energija izstopila kot pomembna rešitev. Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2050 kar 50 % svoje energije pridobila iz vetrne energije (slika 1) (Wind Europe, 2024). Za dosego tega ambicioznega cilja pa bo treba premagati številne izzive na področju oskrbe z energijo, infrastrukture in družbene sprejemljivosti. Pot do tja vodi prek vlaganj v tehnologije vetrne energije, vključevanja v omrežje ter napredka na področju spremljanja in vzdrževanja sistemov. Vendar pa vrsta ovir — med njimi tehnični, ekonomski, regulativni in družbeni dejavniki — ogroža napredek pri doseganju tega cilja (Wind Europe, 2021; Janipur, 2023).
Ena večjih ovir je odpor javnosti, ki ga pogosto spodbujajo dezinformacije in težave z razumevanjem vplivov vetrne energije na zdravje in dobrobit ljudi (Kegel in Jeran, 2025). Napačne informacije o vizualnih učinkih, hrupu, učinku utripanja in psiholoških vplivih, kot je nocebo učinek, so okrepile javne strahove in ustvarile ovire pri izkoriščanju vetrne energije. Ti pomisleki poudarjajo pomen naslavljanja tako tehničnih kot družbenih vidikov razvoja vetrne energije (Clark, 2022).
Namen tega članka je prispevati k širšemu razumevanju vetrne energije z obravnavo njene vloge v sistemih za spremljanje stanja okolja in življenjskih pogojev ter z razbijanjem neutemeljenih strahov javnosti, ki temeljijo na dezinformacijah. S povzetkom trenutnega stanja znanja in odpravljanjem pogostih mitov si članek prizadeva zapolniti vrzeli v znanju ter spodbuditi bolje informiran javni dialog, ki podpira vizijo EU o trajnostni in odporni energetski prihodnosti (Thyssenkrupp, ND).
Vetrne turbine in njihove značilnosti
Razumevanje zgradbe, materialov in delovanja vetrnih turbin je ključno za razumevanje njihove vloge v sodobnih energetskih sistemih in za obravnavo pomislekov javnosti glede njihovega vpliva. Z razlago mehanike pretvarjanja vetra v elektriko lahko razjasnimo delovanje vetrnih turbin in poudarimo njihov pomen kot čistega, obnovljivega vira energije (U. S. Department of Energy, ND). V tem poglavju so vetrne turbine obravnavane kot posamezne enote znotraj vetrne elektrarne, s poudarkom na njihovi zasnovi, delovanju ter tehnologijah, ki zagotavljajo njihovo učinkovitost in varnost. Vetrna turbina pretvarja energijo vetra v električno energijo preko aerodinamičnih sil, ki delujejo na lopatice rotorja. Spodaj je poenostavljena razlaga delovanja vetrnih turbin (U. S. Department of Energy, ND).
Aerodinamika in funkcija lopatic: Veter teče prek lopatic in ustvarja razliko v tlaku na obeh straneh. Ta razlika povzroči vzgon (močnejša sila) in upor (šibkejša sila), kar povzroči vrtenje rotorja. Vrteči se rotor poganja generator neposredno (turbine z neposrednim pogonom) ali preko zobniškega prenosa, ki poveča hitrost vrtenja (U. S. Department of Energy, ND). To je splošna razlaga, vendar za tem stoji bolj zapleten pojav toka.
Proizvodnja elektrike: Generator mehansko energijo rotorja pretvarja v električno energijo. Bakrene tuljave generatorja ustvarjajo elektriko, ko se premikajo skozi (elektro)magnetno polje (U. S. Department of Energy, ND).
Ključne komponente turbine: Sodobna vetrna turbina vključuje naslednje ključne komponente v različnih velikostih ali izvedbah (U. S. Department of Energy, ND):
• Lopatice (običajno iz steklenih vlaken, dolge tudi več kot 100 metrov)
• Pesto in rotor (pesto povezuje lopatice z glavno gredjo; skupaj tvorijo rotor)
• Zobniški prenos ali neposredni pogon (poveča hitrost za učinkovito proizvodnjo elektrike ali poveže rotor neposredno z generatorjem)
• Regulator (zagnati turbino pri hitrosti vetra 11–17 km/h in jo zaustavi pri hitrosti nad 88–104 km/h, da prepreči poškodbe)
• Zavora (zaustavi rotor za potrebe vzdrževanja)
Stolp in prednost višine: Turbine so nameščene na stolpih, pogosto iz cevastega jekla, betona ali hibridnih materialov, da zajamejo močnejši in bolj enakomeren veter na večjih višinah (U. S. Department of Energy, ND).
Sistemi naklona in zasuka: Za doseganje optimalne proizvodnje glede na trenutne vetrovne razmere uporabljajo sodobne turbine naslednje sisteme za prilagajanje kotov komponent (U. S. Department of Energy, ND):
• Sistem naklona (prilagaja kot rotorjevih lopatic za nadzor proizvodnje elektrike in zaščito turbine pred premočnim vetrom s spremembo naklona lopatic)
• Sistem zasuka (obrača gondolo – ohišje mehanskih komponent turbine – glede na smer vetra)
Prenos električne energije: Elektrika iz generatorja potuje do transformatorske postaje prek transformatorjev, ki napetost zvišajo za učinkovit prenos na dolge razdalje. Nato se napetost zniža za varno uporabo v gospodinjstvih in podjetjih (U. S. Department of Energy, ND).
Vetrne elektrarne: Več turbin je povezanih na enem mestu in tvorijo vetrno elektrarno. Te skupaj proizvajajo elektriko, ki jo oddajajo v omrežje za napajanje skupnosti. S tem postopkom vetrne turbine zagotavljajo čisto, obnovljivo energijo z minimalnim vplivom na okolje (U. S. Department of Energy, ND).
Podrobno razumevanje zasnove in delovanja vetrnih turbin razkriva natančnost in inženirsko dovršenost teh sistemov. S preučevanjem njihovih komponent, funkcij in vključevanja v vetrne elektrarne postane jasno, kako so turbine zasnovane za največjo proizvodnjo energije ob čim manjšem vplivu na okolje in družbo (U. S. Energy Information Administration, 2022).
Splošni pomisleki glede vplivov na zdravje
Hrup, ki ga povzročajo vetrne turbine: Kako nastane zvok in kako se širi? Zvok je nihanje zračnega tlaka, ki povzroča tresenje bobniča; emisije zvoka iz določenega vira povzročajo nihanje zračnih delcev in posledično zračnega tlaka, in ko ta nihanja dosežejo bobnič, postanejo slišna. Nihanja zračnega tlaka niso zaznavna le z ušesi, ampak tudi z drugimi deli človeškega telesa. Za zaznavo je odločilna frekvenca zvoka: višja kot je frekvenca, več tresljajev doseže uho – zvok zaznavamo kot višji ton. Enota za merjenje je herc (1 Hz pomeni en tresljaj na sekundo) (slika 2) (IG Windkraft, 2022).
Druga pomembna enota je zvočni tlak (intenzivnost), ki se meri v decibelih (dB). dB predstavlja logaritemsko lestvico in se raje uporablja kot linearna, saj bolje odraža zaznavanje človeškega ušesa – višje frekvence dojemamo kot glasnejše kot nižje (IG Windkraft, 2022).
Slika 2. Če človeku predvajamo ton s frekvenco 1.000 Hz, zazna ta ton bistveno glasneje kot dejanski ton enake glasnosti (tj. z enakim zvočnim tlakom), vendar s frekvenco npr. 50 Hz (IG Windkraft, 2022).
Viri zvoka v vetrnih turbinah in frekvenčna območja: Glavni vir hrupa v vetrnih turbinah so lopatice rotorja; mehanske emisije zvoka iz menjalnika, generatorja in drugih pomožnih enot imajo v sodobnih turbinah manjši pomen in so bile v zadnjih desetletjih močno zmanjšane (IG Windkraft, 2022).
Hrup nastaja zaradi interakcije turbulentnega vetra z velikimi lopaticami rotorja, kar povzroča širokopasovni hrup z izrazitimi nizkofrekvenčnimi zvočnimi ravnmi. Intenzivnost zvočnega tlaka pada z višanjem frekvence (IG Windkraft, 2022).
Drug vir hrupa je interakcija med lopaticami in stolpom, kar povzroča nizkofrekvenčni hrup (vir infrazvoka) (Oerlemans idr., 2007; Oerlemans, 2009).
Slika 3. Lokacija in količinska ocena virov hrupa na vetrni turbini (Oerlemans idr., 2007).
Razpoložljive metode in tehnični standardi: Pri vetrni energiji so poleg emisij pri sami turbini pomembne tudi imisije hrupa. Med fazo načrtovanja se identificirajo najbolj izpostavljene stavbe oziroma območja in izvede se napoved imisij (Schlömicher, 2013). Ta temelji na najglasnejšem delovanju turbine. Poleg tega se upošteva obstoječe onesnaženje iz drugih tehničnih naprav ali dejavnosti. Napoved vključuje tudi elemente kot so stavbe, vegetacija ali orografija, ki lahko vplivajo na širjenje zvoka (BWE, 2018).
Ko je napoved končana in določene zvočne ravni, se te primerjajo s specifičnimi mejnimi vrednostmi, ki jih določajo zvezni ali deželni predpisi, tehnični standardi itd. Ti lahko vsebujejo tudi navodila za določanje imisij. Na primer, WHO priporoča, da emisije hrupa v bližini stanovanjskih območij ne presegajo 45 dB L_den (dnevno-večerno-nočna raven), kar predstavlja povprečno raven hrupa v 24 urah, pri čemer so upoštevani različno občutljivi časovni pasovi dneva (European Environment Agency, 2001). Priporočila za nočni čas WHO ne navaja, vendar jih vsebujejo drugi viri, kot je “TA Lärm”, tehnični pravilnik, ki se pogosto uporablja v Nemčiji (BWE, 2018).
Vpliv hrupa iz vetrnih turbin na zdravje ljudi: Po van Kampu in van den Bergu (2021) je bila izvedena raziskava literature, ki je zajemala 12 preglednih in 57 izvirnih znanstvenih člankov (literatura je bila izbrana s pregledom treh znanstvenih baz in po postopku, ki zagotavlja ustrezno kakovost). Rezultati so objavljeni tudi v poročilu Health effects related to wind turbine sound: an update (Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje, 2020).
Po raziskavi so emisije hrupa iz vetrnih turbin nizke v primerjavi z drugimi viri, kot so promet (cestni, železniški, zračni) ali industrija, in so običajno pod 45 dB. Kljub temu je hrup iz turbin zaznan kot bolj moteč kot enako glasen hrup iz drugih virov. Življenje v bližini vetrne turbine lahko vodi v kronično nadležnost. Kar zadeva druge zdravstvene učinke, kot so motnje spanja, nespečnost ali učinki na duševno zdravje, so dokazi nasprotujoči si ali nezadostni.
Ni dokazov, da bi nizkofrekvenčne komponente vplivale na ljudi drugače kot običajni zvok, niti da bi infrazvok, ki je pod pragom slišnosti, imel vpliv. Glavni razlog za povečano nadležnost naj bi bila raven in modulacija amplitude hrupa, ne pa njegova nizkofrekvenčna komponenta (van Kamp & van den Berg, 2021).
Čeprav nizkofrekvenčnega hrupa ne moremo slišati, lahko še vedno povzroča občutek nelagodja, vendar povezava med vetrnimi turbinami in nizkofrekvenčnim hrupom ni dokazana. Vzročnost in smer vplivov ostajata nedokazani (McKenna idr., 2025).
Kaj je infrazvok: Infrazvok je vsakodnevni pojav. Gre za zvok s frekvenco pod 20 Hz (Ratzel idr., 2016). Skoraj vsak vir zvoka vsebuje tudi infrazvočne komponente – odločilna je njihova intenzivnost. Pri vetrnih turbinah infrazvok nastaja med vrtenjem: lopatice povzročajo turbulenten tok zraka, ki se prekine, ko lopatica preide mimo stolpa – s tem nastane infrazvok.
Pri številnih virih hrupa (npr. promet, veter, kompresorji, motorji ipd.) je infrazvok močnejši kot pri turbinah. Primerjava med vetrno turbino in avtomobilom (z odprtimi zadnjimi okni oz. vsemi okni) prikazuje (slika 4), da je intenzivnost infrazvoka iz avtomobila bistveno višja kot iz vetrne turbine.
Poleg tega je infrazvok iz vetrnih turbin pod pragom zaznave (Fachagentur Wind und Solar, brez datuma).
Slika 4. Ostali viri zvoka (npr. avtomobil) so bistveno glasnejši od vetrne turbine kot vira zvoka (Fachagentur Wind und Solar, ND).
Kako nastanejo elektromagnetna polja (EMF): EMF sestavljajo električna in magnetna polja. Nastanejo, ko se električne napetosti in tokovi spreminjajo, pri čemer se v prostoru širi elektromagnetni val.
EMF se lahko pojavijo naravno ali v tehničnih napravah in sistemih, npr. v televizorjih, sušilcih za lase ali vetrnih turbinah. Značilni so po frekvenci, merjeni v hercih (Hz), in gostoti magnetnega pretoka, merjeni v miliGaussih ali Teslah (mG ali T). Za merjenje EMF se uporabljajo različni senzorji, kot so Hallovi senzorji (McCallum idr., 2014).
Vpliv na zdravje ljudi in učinek EMF v vetrnih turbinah na prebivalce v bližini elektrarn: Številne raziskave kažejo, da so EMF zaznavni le v neposredni bližini vetrnih turbin. V študiji »Measuring electromagnetic fields (EMF) around wind turbines in Canada: is there a human health concern?« (McCallum idr., 2014) so bile opravljene meritve EMF, ki so pokazale, da jih na razdalji več kot 2 m od osnove turbine ni več mogoče ločiti od ozadja.
EMF, izmerjeni 2 do 3 metre od turbin, so bili primerljivi ali celo nižji od magnetnih polj ob običajnih gospodinjskih električnih napravah (slika 5) (Knopper idr., 2014).
Slika 5. Slika prikazuje, da so elektromagnetna polja (EMF) bistveno pod mejo, ki jo določa Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirajočim sevanjem (ICNIRP) (Knopper idr., 2014).
Vizualni in psihološki vplivi vetrnih elektrarn
Vizualni in psihološki vplivi vetrnih turbin so bili predmet različnih znanstvenih raziskav.
Vizualni vplivi: Raziskave, ki vključujejo sedemnajst primarnih študij o vplivih vizualnih značilnosti vetrnih turbin na zdravje, niso pokazale dokazov o resnih škodljivih učinkih zaradi vizualne izpostavljenosti. Večina raziskav je predvsem preučevala pogostost nadležnosti pri prebivalcih, ki živijo do 1200 metrov od najbližje vetrne turbine (Meyer, 2022). Glede na vrsto vizualne izpostavljenosti (npr. utripanje, odsevi) se je razširjenost občutka nadležnosti gibala med 7 in 31 % (Meyer, 2022). Povprečna razširjenost visoke stopnje nadležnosti je bila enaka za utripanje in spremenjen vizualni pogled zaradi turbin (6 %) (Freiberg, 2019). Kjer obstaja možnost, da bi učinki utripanja lahko povzročali težave, lahko omilitveni ukrepi te vplive zmanjšajo ali odpravijo. Učinke utripanja je mogoče zmanjšati z optimizacijo postavitve turbin, z vizualnim zaslonom (npr. z zasaditvijo zelenja) ali z omejitvijo delovanja turbin v kritičnih časovnih obdobjih (Meyer, 2022).
Psihološki in nocebo učinki: Nocebo učinek je psihološki pojav, pri katerem negativna pričakovanja do določenega dražljaja ali situacije vodijo v zaznavo negativnih učinkov, tudi če ni nobenega fizičnega vzroka. V kontekstu vetrnih turbin je bil ta učinek podrobno preučen, da bi razumeli, zakaj nekateri ljudje poročajo o zdravstvenih težavah v bližini vetrnih elektrarn, čeprav ni nobenih trdnih dokazov, da bi te povzročale neposredno škodo zdravju (Crichton idr., 2014).
»Sindrom vetrne turbine« se nanaša na simptome, ki jih poročajo ljudje, živeči v bližini vetrnih elektrarn — glavoboli, omotica, slabost, motnje spanja, tesnoba in drugi nespecifični simptomi. Raziskave, kot je tista iz revije Noise & Health (Rubin idr., 2014), kažejo, da ti simptomi niso neposredno posledica fizičnih lastnosti turbin (npr. hrupa ali infrazvoka), temveč so lahko povezani z nocebo učinkom, kjer samo prepričanje, da so turbine škodljive, povzroči dejansko psihološko ali fiziološko nelagodje.
Fizična varnost in zdravstvena tveganja: Čeprav so vetrne turbine na splošno varne in izpolnjujejo stroge varnostne standarde, so občasno identificirana potencialna tveganja, kot so odmetavanje ledu, mehanske okvare in nevarnost požara. Odmetavanje ledu se lahko zgodi, ko se v hladnih pogojih led nabere na lopaticah in se med vrtenjem odtrga, kar lahko predstavlja lokalno varnostno nevarnost. Vendar sodobne turbine vključujejo napredne sisteme za zaznavanje in obvladovanje takih razmer, kar bistveno zmanjšuje verjetnost nesreč. Redke mehanske okvare, vključno z lomom lopatic, se prav tako navajajo kot možna tveganja (Rubin idr., 2014), vendar so zaradi strogih protokolov, rednega vzdrževanja in napredne inženirske zasnove ti dogodki izjemno redki.
Vetrne turbine morajo izpolnjevati mednarodne varnostne standarde in hkrati čim bolj zmanjševati tveganja za okolje. Potencialna požarna tveganja se omilijo z uporabo ognjeodpornih materialov in nadzornih sistemov. Sodobne vetrne elektrarne imajo napredne protipožarne sisteme, vključno s toplotnimi senzorji, samodejnimi sistemi za gašenje in protipožarnimi premazi.
V hladnih območjih se uporabljajo tehnologije proti zaledenitvi, kot so grelni elementi na lopaticah ali premazi, ki preprečujejo nastajanje ledu. Uporaba teh tehnologij bistveno zmanjšuje tveganje odmetavanja ledu. V hladnih regijah se dodatno uporabljajo varnostne označbe in zaščitna območja.
Študije kažejo, da je tveganje za poškodbe izjemno nizko, če so ti ukrepi upoštevani. Vetrne elektrarne so zasnovane glede na lokalne vremenske razmere in zgrajene tako, da prenesejo izjemno močan veter ter druge vremenske ekstreme. Gradbeni materiali so odporni na vibracije in vremenske vplive. Študije kažejo, da vibracije, ki jih oddajajo vetrne turbine, nimajo pomembnega vpliva na okoliške zgradbe ali objekte, saj sodobne turbine uporabljajo tehnologije za dušenje vibracij, ki zagotavljajo stabilnost in minimalen vpliv na okolico (Rubin idr., 2014).
Pozitivni učinki vetrne energije na zdravje ljudi in širše
Vetrna energija je eden najbolj zdravju prijaznih virov energije danes. Njena uporaba prinaša številne koristi za zdravje in okolje, zaradi česar je ključna komponenta pri prehodu na trajnostne energetske sisteme. Ponuja trajnostno rešitev in pomembne zdravstvene koristi s tem, da zmanjšuje onesnaženost, znižuje zdravstvene stroške, spodbuja razvoj skupnosti in prispeva k globalnemu ekološkemu ravnovesju (Local Government Association, ND).
Odprava emisij toplogrednih plinov: Sežig fosilnih goriv je eden glavnih vzrokov za globalno segrevanje, medtem ko obnovljivi viri ustvarjajo elektriko brez izpustov ogljikovega dioksida in drugih onesnaževal. Po podatkih Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA, 2022) bi prehod na obnovljive vire lahko do leta 2050 zmanjšal emisije CO₂ za do 70 %, kar poudarja ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. V nasprotju s fosilnimi gorivi vetrne turbine ne oddajajo toplogrednih plinov, kar je ključno, saj se pri zgorevanju fosilnih goriv sproščajo strupene in rakotvorne snovi, ki povzročajo resne zdravstvene težave. V ZDA je onesnaženost zaradi premoga povezana s približno 50.000 prezgodnjimi smrtnimi primeri letno (IRENA, 2022).
Zmanjševanje stroškov za zdravstvo: Onesnaževala, ki jih proizvajajo termoelektrarne na premog, imajo velik vpliv na zdravje in povzročajo znatne gospodarske stroške. V Avstraliji ocenjujejo, da zdravstvene posledice onesnaženja stanejo okoli 2,6 milijarde AUD letno (Biegler, 2009). Prehod na vetrno energijo lahko zmanjša ta zdravstvena tveganja in s tem povezane stroške (Climate Council, 2015).
Spodbujanje dobrega počutja podeželskih skupnosti: Projekti vetrne energije pogosto prinašajo gospodarske priložnosti za podeželska območja. Razvoj vetrnih elektrarn lahko okrepi lokalna gospodarstva z ustvarjanjem delovnih mest in vlaganjem v infrastrukturo. Poleg tega obnovljivi viri energije krepijo samooskrbo lokalnih skupnosti in zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv (Ionescu, 2024).
Prispevek k globalnemu okoljskemu zdravju: Uporaba vetrne energije zmanjšuje emisije ogljika, kar igra pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Stabilizacija podnebja je ključna za preprečevanje ekstremnih vremenskih pojavov in zaščito ekosistemov. Uporaba obnovljivih virov, kot je veter, je proaktiven korak k dolgoročni varnosti planeta (Local Government Association, ND).
Potrditev varnosti s strani zdravstvenih organov: Obsežne analize zdravstvenih organizacij niso pokazale doslednih dokazov o povezavi med vetrnimi elektrarnami in negativnimi vplivi na zdravje ljudi. Na primer, avstralski Nacionalni svet za zdravje in medicinske raziskave (NHMRC) je sklenil, da vetrne turbine ne predstavljajo zdravstvenega tveganja, kar potrjuje varnost vetrne energije kot vira energije (Climate Council, 2015).
Energetska varnost: uporaba obnovljivih virov za stabilno in čisto oskrbo z energijo: Energetska varnost je postala temelj trajnostnega razvoja, obnovljivi viri pa imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju zanesljivega, čistega in odpornega energetskega sistema. Tradicionalni energetski sistemi, ki temeljijo na fosilnih gorivih, so ranljivi za cenovne šoke, geopolitične konflikte in izčrpavanje virov. Obnovljivi viri energije ta tveganja zmanjšujejo z omogočanjem lokalizirane in razpršene proizvodnje energije. Na primer, sončne in vetrne elektrarne lahko postavimo v različnih regijah, kar zmanjšuje odvisnost od centraliziranih in motnjam podvrženih omrežij (IRENA, 2022). Ta decentralizirani pristop povečuje odpornost omrežij in zagotavlja oskrbo z energijo tudi v kriznih časih. Poleg tega tehnologije obnovljivih virov niso podvržene enakim omejitvam dobavnih verig kot fosilna goriva — sončna svetloba in veter sta praktično neizčrpna vira. Ta stabilnost državam omogoča večjo energetsko neodvisnost (IRENA, 2022).
Družbena sprejemljivost vetrne energije: Študija “Družbena sprejemljivost vetrne energije v urbanih območjih”, ki jo je opravil Westerlund (2020), analizira dejavnike, ki vplivajo na družbeno sprejemanje vetrne energije v mestnem okolju. Poudarja, da so pozitivna stališča pogosto povezana z večjo ozaveščenostjo in razumevanjem koristi vetrne energije, kar kaže, da lahko izobraževalne pobude izboljšajo sprejemanje. Glavne ugotovitve kažejo na tri tipe sprejemanja: protagonisti (visoka podpora), centristi (nevtralni ali ambivalentni) in antagonisti (nasprotniki vetrnih projektov v urbanih območjih). Ključno sporočilo za razvijalce projektov in odločevalce je, da lahko aktivno vključevanje prebivalcev v načrtovanje in odločanje izboljša sprejemanje. Upštevanje optimalnih razdalj do naselij lahko omili zaskrbljenost glede bližine. Prilagojene informacijske in participativne strategije za različne demografske skupine, npr. po spolu, lahko izboljšajo ozaveščenost in podporo javnosti (Westerlund, 2020).
Sklep
Vetrne turbine so eden izmed temeljev globalnega prehoda v trajnostne energetske sisteme in ponujajo številne okoljske, ekonomske in zdravstvene koristi. Čeprav so bili izraženi pomisleki glede hrupa, infrazvoka, odmetavanja ledu in vizualnih vplivov, dokazi kažejo, da so ti vplivi bodisi zanemarljivi bodisi učinkovito obvladani s sodobnimi tehnologijami in strogimi varnostnimi standardi.
Dezinformacije in psihološki dejavniki, kot je nocebo učinek, pogosto prispevajo k zaskrbljenosti javnosti, kar poudarja potrebo po izobraževanju in pregledni komunikaciji.
Zdravstvene koristi vetrne energije, kot so zmanjšanje onesnaženosti zraka in s tem povezanih bolezni, močno presegajo morebitna tveganja. Poleg tega vetrna energija prispeva k energetski varnosti, ustvarjanju delovnih mest in blaženju podnebnih sprememb, zaradi česar je nepogrešljiv del trajnostne in odporne energetske prihodnosti.
Z odpravo tehničnih, pravnih in družbenih ovir ter spodbujanjem informiranega javnega dialoga lahko vetrna energija v celoti uresniči svoj potencial v skladu z globalnimi prizadevanji za boj proti podnebnim spremembam in zaščito javnega zdravja.
Namen tega članka je prispevati k širšemu razumevanju vetrne energije, pojasniti pogosto napačno razumljene teorije o vplivih na zdravje in poudariti koristi vetrne energije za oblikovalce politik in posameznike — kar lahko prispeva tudi k zmanjšanju stresa.
Avtorji: Mateja A. Kegel, Sabine Zerobin, Mark Suer, Janez Tratnik, Jakob Erd, Marko Jeran
Celoten prispevek si lahko preberete v originalni objavi (v angleškem jeziku) na povezavi TUKAJ ali pa dostopate neposredno do online verzije zbornika, kjer je bil prispevek objavljen TUKAJ.
Viri
Biegler T.“The hidden costs of electricity: Externalities of power generation in Australia”; Australian Academy of Technological Sciences and Engineering. 2009. Available from: https://apo.org.au/sites/default/files/resource-files/2009-02/apo-nid4196.pdf. Access at 02.02.2025
Bundesverband WindEnergie, 2022. “Schall (Engl. Sound)”. Available from: https://www.wind-energie.de/themen/mensch-und-umwelt/schall/. Access at 02.02.2025
BWE, 2018. “Schallimissionen von Windkraftanlagen (Engl. Noise emissions from wind turbines)“. Available from: https://www.wind-energie.de/fileadmin/redaktion/dokumente/publikationen-oeffentlich/themen/01-mensch-und-umwelt/05-schall/20181123_BWE_Informationspapier_Schall_und_WEA.pdf. Access at 02.02.2025
Clark H, 2022. “Wind turbines and public health.” Available from: https://cleanpower.org/wp-content/uploads/gateway/2022/11/ACP_Wind-Turbines-and-Health-Fact-Sheet_8.24.pdf. Access at 02.02.2025
Climate Council, 2015. “Five reasons why wind power is one of the healthiest forms of energy”. Available from: https://www.climatecouncil.org.au/five-reasons-why-wind-power-is-one-of-the-healthiest-forms-of-energy/. Access at 02.02.2025
Crichton F, Chapman S, Cundy T, Petrie KJ. The link between health complaints and wind turbines: Support for the nocebo expectations hypothesis. Front. Public Health. 2014; 2: 220.
DOI: https://doi.org/10.3389/fpubh.2014.00220
EU Monitor, 2023. “Explanatory Memorandum to COM(2023)796 – EU wide assessment of the draft updated National Energy and Climate Plans An important step towards the more ambitious 2030 energy and climate objectives under the European Green Deal and RePowerEU”.
Available from: https://www.eumonitor.eu/9353000/1/j4nvhdfdk3hydzq_j9vvik7m1c3gyxp/vm94l1abq8u6. Access at 02.02.2025
European Environment Agency, 2001. “Term: Lden”. Available from: https://www.eea.europa.eu/help/glossary/eea-glossary/lden
Fachagentur wind und solar, n. d. “Infraschall und windenergieanlagen (Engl. Infrasound and wind turbines). Available from: https://www.fachagentur-windenergie.de/themen/schallimmissionen/infraschall-und-windenergieanlagen/. Access at 02.02.2025
Freiberg A, Schefter C, Hegewald J, Seidler A. The influence of wind turbine visibility on the health of local residents: A systematic review. Int Arch Occup Environ Health. 2019; 92: 609-628. DOI: https://doi.org/10.1007/s00420-019-01403-w
IG WindKraft, 2022. “Windenergie und infraschall (Engl. Wind energy and infrasound)”. Available from: https://www.igwindkraft.at/fakten/?xmlval_ID_KEY[0]=1261. Access at 02.02.2025
Ionescu D, 2024. “Rural areas benefiting from wind energy revenue”; Planetizen. Available from: https://www.planetizen.com/news/2024/07/130543-rural-areas-benefiting-wind-energy-revenue. Accesse at 02.02.2025
IRENA, 2022. “World energy transitions outlook 2022: 1.5 °C pathway”. Available from: https://www.irena.org/publications/2022/mar/world-energy-transitions-outlook-2022. Access at 02.02.2025
Janipur Z, 2023. “Research: The bottlenecks challenging growth in the EU offshore wind supply chain”. Available from:https://www.rabobank.com/knowledge/d011354306-the-bottlenecks-challenging-growth-in-the-eu-offshore-wind-supply-chain. Access at 02.02.2025
Kegel MA, Jeran M. On the way to renewable energy sources: Wind energy and wind farm, 2025. Poster: Submitted in the Symposium of the Socratic Lectures.
Knopper LD, Ollson CA, McCallum LC, Whitfield Aslund ML, Berger RG, Souweine K, McDaniel M. Wind turbines and human health. Front. Public Health. 2014; 2: 63. DOI: https://doi.org/10.3389/fpubh.2014.00063
Local Government Association, n. d. “Benefits and potential impacts of wind energy”. Available from: https://www.local.gov.uk/benefits-and-potential-impacts-wind-energy. Access at 02.02.2025
McCallum LC, Whitfield Aslund ML, Knopper LD, Ferguson GM, Ollson AC. Measuring electromagnetic fields (EMF) around wind turbines in Canada: Is there a human health concern?. Environmental Health. 2014; 13: 92014. DOI: https://doi.org/10.1186/1476-069X-13-9
McKenna R, Lilliestam J, Heinrich HU, Weinand J, Schmidt J, Staffell I, at al. System impacts of wind energy developments: Key research challenges and opportunities. Joule. 2025; 9: 101799.
DOI: https://doi.org/10.1016/j.joule.2024.11.016
Meyer A, 2022. “Wind turbines and shadow flicker impacts”; WKC Group. Availabe from: https://www.wkcgroup.com/news/wind-turbines-and-shadow-flicker-impacts. Access 02.02.2025
Oerlemans S, 2009. “Detection of aeroacoustic sound sources on aircraft and wind turbines”, Thesis, University of Twente, Zwolle, The Netherlands. Available from: https://ris.utwente.nl/ws/portalfiles/portal/6119338/thesis_S_Oerlemans.pdf
Oerlemans S, Sijtsma P, Mendez-Lopez B, 2007. “Location and quanticifaction of noise sources on a wind turbine”, National Aerospace Laboratory NLR. Available from: https://reports.nlr.nl/server/api/core/bitstreams/bf58b595-a352-49f8-84e6-5b6bfac44839/content . Access 02.02.2025
Ratzel U, Bayer O, Brachat P, Hoffmann M, Jänke K, Kiesel KJ, Mehnert C, Scheck C; Landesanstalt für Umwelt Baden-Württemberg, 2016. “Low-frequency noise including infrasound from wind turbines and other sources”. Availabe from: https://www.igwindkraft.at/mmedia/download/2024.07.10/1720618693326744.pdf. Access at 02.02.2025
Rubin GJ, Burns M, Wessely S. Possible psychological mechanisms for “wind turbine syndrome”. On the windmills of your mind. Noise Health. 2014; 16: 116-22. DOI: 10.4103/1463-1741.132099
Schlömicher T, 2013. “Aeroacoustic noise prediction of horizontal axis wind turbines”, Master thesis, Graz University of Technology. Availabe from: https://diglib.tugraz.at/aeroacoustic-noise-prediction-of-horizontal-axis-wind-turbines-2013
Thyssenkrupp, n. d. “Reality check – Debunking six myths about wind energy”. Available from: https://www.thyssenkrupp.com/en/stories/sustainability-and-climate-protection/reality-check-debunking-six-myths-about-wind-energy. Access at 02.02.2025
- S. Department of Energy, n. d. “How a wind turbine works – Text version”. Available from: https://www.energy.gov/eere/wind/how-wind-turbine-works-text-version. Access 02.02.2025
- S. Energy Information Administration, 2022. “Wind is an emissions-free soure of energy”. Available from: https://www.eia.gov/energyexplained/wind/wind-energy-and-the-environment.php. Access at 02.02.2025
Van Kamp I, van den Berg F. Health effects related to wind turbine sound: An update. Int J Environ Res Public Health. 2021; 18: 9133. DOI: https://doi.org/10.3390/ijerph18179133
Van Kamp I, van den Berg GP, 2020. “Health effects related to wind turbine sound: an update”; RIVM report 2020-0150, Bilthoven, The Netherlands. Available from: https://www.rivm.nl/bibliotheek/rapporten/2020-0150.pdf DOI: https://doi.org/10.21945/RIVM-2020-0150
Westerlund M. Social acceptance of wind energy in urban landscapes. Technol Innov Manag Rev. 2020; 10: 49-62. DOI: http://doi.org/10.22215/timreview/1389
Wind Europe, 2021. “Getting fit for 55 and set for 2050”. Available from: https://windeurope.org/intelligence-platform/product/getting-fit-for-55-and-set-for-2050/
Wind Europe, 2024. “Wind energy facts and figures”. Available from: https://windeurope.org/intelligence-platform/product/wind-energy-facts-and-figures/. Access 02.02.2025